Naraščajoče zavedanje nevarnosti od človeka povzročenih podnebnih sprememb in njihovih globalnih razsežnosti je že konec osemdesetih let prejšnjega stoletja sprožilo proces mednarodnega sodelovanja na znanstvenem in političnem področju. Od takrat se je izboljšalo poznavanje vzrokov in posledic podnebnih sprememb, prav tako pa tudi potrebnih ukrepov za njihovo pravočasno preprečitev.

Boj proti podnebnim spremembam je univerzalno prepoznan kot pogoj za doseganje trajnostnega razvoja in zapisan med cilji Agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030. V nadaljevanju so predstavljene najpomembnejše institucije ter mednarodne in nacionalne politike na področju podnebnih sprememb. Predstavljeno je, kako se ta civilizacijski cilj – preprečiti nevarne podnebne spremembe – preliva v mednarodne politične dogovore, iz njih pa v regionalno in nacionalno zakonodajo in ukrepe. Opisane so obveznosti, ki jih ima Slovenija do mednarodne skupnosti glede zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, in ukrepi za njihovo izpolnjevanje.

Blaženje podnebnih sprememb je povezano tudi z drugimi področji politike, kot so okolje, industrija, gospodarstvo, kmetijstvo, raziskave in konkurenca ter kohezijska politika. Ta pregled pa se osredotoča na področji podnebja in energetike, saj je proizvodnja in poraba energije ključni dejavnik blaženja podnebnih sprememb. Vključene so tudi nekatere politike na področjih prometa, stavb, odpadkov ter rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva. Kot komplementarno področje so vključene politike prilagajanja podnebnim spremembam.


Celoten dokument je na voljo za prenos tukaj.


Opis politično-zakonodajnega ozadja blaženja podnebnih sprememb je bil pripravljen v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007), ki je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstvi Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta.