Padavinski režim

Padavinski režim

Danes

V zadnjem stoletju je v Sloveniji mogoče opaziti povečanje pogostosti obsežnejših poplav. Poplave povzročijo močne padavine, ki ne morejo zadosti hitro odtekati zaradi geografskih dejavnikov, zasičenosti tal ali zaradi omejene meteorne kanalizacije v mestih. Čeprav je pojav vsakega posameznega močnega padavinskega dogodka (in posledične poplave) težko pripisati podnebnim spremembam, je jasno, da se povečujeta tako intenzivnost kot pogostost ekstremnih padavinskih dogodkov. Podnebni modeli kažejo, da bo v prihodnosti vse več padavin padlo v obliki močnih nalivov.

Obsežnejše poplave ogrožajo varnost ljudi in povzročajo veliko škodo. Samo v desetletju med 2010 in 2019 so večji poplavni dogodki v Sloveniji povzročili za več kot 1100 milijonov evrov neposredne ekonomske škode. Območja z veliko poplavno nevarnostjo pri nas so Ljubljansko barje ob Ljubljanici, Krško-Brežiško polje ob Savi, območja med Malečnikom in Ptujem ob Dravi ter ob spodnjem toku rek Vipava in Mura.

Vendar pa niso problematične le obsežnejše poplave, saj so lahko intenzivna deževja zelo lokalne narave. Ljubljano je tako 29. septembra 2021 zajelo hudo neurje, ko je v eni uri padlo rekordnih 94 mm dežja. Za primerjavo, povprečna mesečna količina dežja v Ljubljani znaša le malo več kot 100 mm. Poplavljene so bile ceste, podhodi in številni objekti, nastala je ogromna gmotna škoda.

Ob koncu 21. stoletja

Povečanje zimskih padavin bo izrazitejše na vzhodu Slovenije. Tam bo konec stoletja lahko tudi več kot 60 % več zimskih padavin kot danes.

Ker bomo hkrati izgubili naravni zadrževalnik vode v obliki snežne odeje, se bo povečala nevarnost poplav.

Vse pogostejše poplave bodo vplivale zlasti na lastnike nepremičnin v bližini rek in na poplavnih območjih, saj bodo zavarovalnice njihove primere verjetno ocenile kot preveliko tveganje, izključena pa ni niti možnost preseljevanja na druge lokacije.