Spreminjanje gozdov

Spreminjanje gozdov

Danes

Gozd predstavlja edino delujočo »tehnologijo« za odstranjevanje toplogrednih plinov iz ozračja
v velikem obsegu in je zato ključnega pomena pri spopadanju s podnebno krizo. Slovenski
gozdovi so bili v preteklosti pomemben ponor CO2 (v letu 1986 so npr. iz ozračja odstranili petino nacionalnih izpustov). Od leta 2012 naprej pa sta se zaradi ujm (žledolom, vetrolomi) in napadov škodljivcev močno povečali tako sečnja kot tudi umrljivost dreves. To je privedlo do zmanjšanja lesnih zalog v gozdovih in zato do veliko manjšega ponora toplogrednih plinov.

Kljub povečanju površine gozdov v Sloveniji se je njihova zmožnost odstranitve CO2 iz ozračja v obdobju 1986–2019 močno zmanjšala. Gozdovi so bili med letoma 2014 in 2018 namesto ponora celo neto vir izpustov toplogrednih plinov.

Slovenija v svoji strategiji, da do leta 2050 postane podnebno nevtralna, močno računa na
ponore CO2 v gozdovih. Nedavne izkušnje pa kažejo, da ti v naslednjih dveh do treh desetletjih niso gotovi. To po eni strani pomeni, da je treba gozdove upravljati tako, da se bosta krepili njihova odpornost na spreminjajoče se podnebje in zmožnost skladiščenja ogljika. Po drugi strani pa to pomeni, da je večjo gotovost glede doseganja podnebne nevtralnosti mogoče doseči le z zmanjšanjem izpustov na skoraj nič, in ne toliko z zanašanjem na negotove ponore.

Ob koncu 21. stoletja

Gozdne drevesne vrste se ne morejo seliti dovolj hitro, da bi sledile hitrim spremembam podnebja. Vrste, ki se novim razmeram ne bodo mogle prilagoditi, ne bodo preživele.

V slovenskih gozdovih je najbolj ogrožena smreka, dolgoročno pa tudi bukev, ki danes sestavljata pretežni del naših gozdov. V gozdovih prihodnosti bodo prevladovale bolj toploljubne drevesne vrste, kot so mediteranski borovci in puhasti hrast, katerih les je bistveno manj kakovosten.

Zaradi višjih temperatur in pogostejših ekstremnih vremenskih dogodkov bosta narasli pojavnost novih bolezni in škodljivcev ter pogostost gozdnih požarov, znanstveniki pa opozarjajo tudi na nevarnost širjenja invazivnih tujerodnih vrst, ki izpodrivajo domorodne.