Sušna obdobja

Sušna obdobja

Danes

Z ogrevanjem ozračja se povečuje izguba vode iz površja tal zaradi izhlapevanja in dihanja rastlin (evapotranspiracije). To v kombinaciji s premajhno količino padavin povečuje izpostavljenost suši.

Tako kot v drugih predelih južne in jugovzhodne Evrope tudi v Sloveniji suša postaja stalna spremljevalka kmetijske pridelave, kar ogroža zanesljivost preskrbe s hrano. Skoraj vsako leto nastopijo različno dolga obdobja v vegetacijski dobi, ko so kmetijske rastline zaradi izsušenih tal v sušnem stresu.

Suša zmanjšuje kakovost in količino pridelka ter povzroča gospodarsko škodo. V Sloveniji je bilo po letu 2000 kar sedem močnejših suš, v štirih desetletjih pred tem pa le ena. Katastrofalni suši v letih 2003 in 2013 sta presegli mejo za razglasitev naravne nesreče in povzročili za več kot 100 milijonov evrov škode v kmetijstvu.

V toplejših in sušnejših razmerah se povečuje tudi nevarnost požarov v naravi. Kras je eno najbolj ogroženih območij v Sloveniji, kjer gozdovom poleg same suše grozijo tudi pogostejši požari in napadi škodljivcev.

Ob koncu 21. stoletja

Skupna količina padavin poleti in jeseni se v prihodnje ne bo bistveno spremenila, drugačna pa bo njihova razporeditev. Toplejši zrak lahko namreč zadrži več vlage, preden se ta sprosti v obliki padavin. Zato bodo sušna obdobja daljša, prekinjale pa jih bodo močne padavine.

Pri nas lahko pričakujemo povečanje jakosti kratkotrajnih suš med posameznimi padavinskimi dogodki, sicer pa se bodo suše še posebej okrepile na območjih, kjer se te težave pojavljajo že danes.

Daljšim in intenzivnejšim sušam se bo morala prilagoditi tudi tehnologija kmetijske pridelave, med drugim z rabo pokrovnih rastlin, globino setve, izbiro kultivarjev in predvsem z namakanjem.