Vročinski valovi

Vročinski valovi

Danes

Poletja so se v zadnjih desetletjih ogrela najbolj od vseh letnih časov. Letno število vročih dni s temperaturo nad 30 °C se je v nižinskih delih Slovenije v tem času povečevalo za tri dni na desetletje. Hkrati so se povečevali pogostost, jakost in trajanje vročinskih valov. Povsod po Sloveniji se je povečevalo tudi trajanje sončnega obsevanja, najbolj spomladi in poleti.

V Ljubljani se je povprečna poletna temperatura zraka začela občutno dvigati v osemdesetih letih 20. stoletja. Istočasno je začelo strmo naraščati število toplih dni s temperaturo nad 25 °C. V Sloveniji so bile tropske noči, ko se temperatura niti ponoči ne spusti pod 20 °C, na začetku in sredi 20. stoletja, razen na Obali, redek pojav. Do začetka sedemdesetih let 20. stoletja v Ljubljani nismo zabeležili niti ene same tropske noči, v zadnjih letih pa je bila vedno zabeleležena vsaj ena na leto.

Ob koncu 21. stoletja

Poletja bodo ob koncu 21. stoletja zelo vroča. V nižinskih delih Slovenije bo tudi do devetdeset vročih dni letno (Slika 1 spodaj) s temperaturo nad 30 °C. Več bo tudi tropskih noči (Slika 2 spodaj), ko se temperatura ponoči ne bo spustila pod 20 °C. V najslabšem scenariju moramo ob koncu stoletja pričakovati do 6,4 več vročinskih valov poleti (Slika 3 spodaj).

Dolga vroča obdobja bodo posebej neprijetna v mestih, kjer bo učinek toplotnega otoka dodatno povečal toplotno obremenitev prebivalcev.

Toplotne obremenitve imajo negativen vpliv na človeško telo. Naš reakcijski čas je upočasnjen, prej se utrudimo, zbranost prej popusti, zniža se naš prag tolerantnosti, trpi delovna storilnost in krepijo se simptomi mnogih bolezni.

Poleg tega vročina vpliva na kakovost zraka, saj skupaj z močno in dolgotrajno sončno svetlobo pripomore k nastajanju zdravju škodljivega prizemnega ozona.