Napotki za vzpostavitev trajnostnega učnega poligona na prostem

Kako pristopiti k vzpostavljanju učnega poligona v našem kraju? Kdo so lokalni zanesenjaki, ki lahko igrajo ključno vlogo pri tem procesu? Kako v proces načrtovanja vključimo skupnost? Na kaj moramo biti pri sami vzpostavitvi še posebej pozorni? Kako poskrbeti za trajnostnost prostora in kako o njej komunicirati? Kako prostor uporabljati?

V pomoč pri iskanju odgovorov na zapisana vprašanja so vam lahko napotki za vzpostavitev trajnostnega učnega poligona na prostem, ki smo ga pripravili v Umanoteri. Koristni napotki so zanimivi za vse, ki bi vas vzpostavitev takšnega prostora zanimala ali pa bi o tem želeli več informacij. 

Ciljne skupine za vzpostavitev trajnostnih učnih poligonov na prostem so šole, mladinski centri, nevladne organizacije ter vsi, ki imajo za to primerne prostore. Četudi smo identificirali glavne ciljne skupine, ki jim napotki lahko koristijo, so namenjeni vsem, ki jih zanima, kako vzpostavitev trajnostnega učnega poligona poteka v praksi, zato bomo veseli tudi vsakršne delitve.

Napotki za vzpostavitev trajnostnega učnega poligona so na voljo na povezavi tukaj.

Knjižica Nekoč je bil dom: zgodbe selitev, ki jih piše podnebna kriza

Namen knjižice Nekoč je bil dom: zgodbe selitev, ki jih piše podnebna kriza je zgodbe podnebnih migrantov_k predstaviti skozi njihove oči. Gre za 17 zgodb iz vseh delov sveta, od oddaljenega Čila, Kolumbije in Bolivije do Mjanmara in Filipinov, od Ugande, Irana in Palestine pa vse do Španije, Avstrije, Bosne in Hercegovine ter Slovenije. Knjiga je plod sodelovanja udeležencev in udeleženk projekta »Onkraj zgodb«, v katerem smo iskali povezave med podnebno krizo in selitvami ljudi.

Knjižico Nekoč je bil dom najdete tukaj (slovenski jezik) in tukaj (angleški jezik).

Študija Podnebne pobude, ki jih vodijo skupnosti

Skupnosti so lahko del rešitve za prehod v nizkoogljično družbo in pomemben člen pri krepitvi odpornosti na različne krize. Družbene, gospodarske in okoljske koristi skupnostnih praks potrjuje tudi študija “Podnebne pobude, ki jih vodijo skupnosti”, ki je nastala na pobudo organizacij Focus in Umanotera, vključuje pa predstavitve 19 dobrih praks in izpostavlja priložnosti za Slovenijo.

Cilj študije je motiviranje lokalnih skupnosti v Sloveniji, da stopijo skupaj, se zavzamejo za podnebne pobude v svojih okoljih in naredijo nekaj več za boljšo prihodnost. Gradnja kolektivne ustvarjalnosti in zmogljivosti za hitro in konstruktivno sodelovanje bo ključnega pomena za prihodnje spopadanje z vse večjimi podnebnimi izzivi. In za krepitev odpornosti nanje, kar je v prvi vrsti lokalni izziv. Več si preberite na povezavi tukaj.

Študija je dostopna na povezavi tukaj.

Študija “Podnebne pobude, ki jih vodijo skupnosti” je nastala po naročilu Focusa v partnerstvu z Umanotero v okviru projekta LIFE IP CARE4 CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007), ki je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstvi Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta.

Babičina podnebna kuharica

Babičina podnebna kuharica je knjižica receptov za podnebju prijaznejše različice tradicionalnih slovenskih jedi. Z izdajo knjižice podnebju prijaznih receptov smo želeli predstaviti nekaj izmed receptov na tem področju ter predvsem neomejenost idej za pripravo bolj trajnostnih jedi, ki naj služijo kot navdih, pa tudi kot povabilo za vstop v svet podnebju prijaznejšega prehranjevanja. Recepte za skupnostno kuharico so prispevali tako poklicni kot ljubiteljski kuharji, vsem predlagateljem jedi pa je skupno to, da ob pripravi in
preizkušanju podnebju prijazne hrane radi uživajo. Ravno zato so bili izbrani recepti za enostavno in hitro pripravo jedi, ki pa so kljub temu še kako okusne.

Recepti temeljijo na smernicah podnebju prijaznega prehranjevanja, kuharica pa nudi mnoge namige in nasvete posameznikom, ki se odločajo za okolju bolj prijazno kuhinjo.

Kot učni material lahko služijo tudi videi priprave tradicionalnih slovenskih jedi v podnebju prijazni obliki Ane Žontar Kristanc (Anina kuhinja) – zapisane recepte prav tako najdete v kuharici.

Babičino podnebno kuharico najdete na povezavi tukaj.

Memorandum EEB slovenskemu predsedovanju EU

Napredek, ki ga je treba doseči v času slovenskega predsedovanja, je povzet in obrazložen v memorandumu Evropskega okoljskega urada (EEB) slovenskemu predsedovanju EU. S tem strokovnim pogledom na trenutne naloge okoljske politike v Evropski uniji EEB Slovenijo spodbuja k ambicioznemu predsedovanju.

V publikaciji je vsebovanih tudi deset zelenih testov za slovensko predsedstvo. Deset zelenih testov predstavlja vizijo civilne družbe o tem, kaj bi predstavljalo potreben uspeh slovenskega predsedstva v kontekstu izzivov, s katerimi se soočata naš planet in družba.

Publikacija je na voljo za prenos na tej povezavi.

 

Vodnik Podnebni meni

Vodnik Podnebni meni je nastal v okviru projekta Podnebni meni – spodbujanje nizkoogljične pridelave in potrošnje hrane. V njem so nanizana in utemeljena osnovna vodila podnebju prijaznejše prehrane, pri čemer je odločitev za hrano večinoma rastlinskega izvora tisti ukrep, s katerim lahko posameznik največ prispeva k blaženju podnebnih sprememb. V pomoč pri prvih korakih do podnebju prijaznejšega prehranjevanja je v vodniku opisano, kako se s tako hrano oskrbeti. Poleg tradicionalnih že znanih načinov, kot na primer s pridelavo na lastnem ali skupnostnem vrtu, so predstavljeni v zadnjih letih vse bolj uveljavljeni novi modeli prodaje kmetijskih pridelkov, kot je skupnostno naročanje, ter posebne oblike povezovanja med kmetijskimi pridelovalci in potrošniki v obliki partnerskega kmetijstva.

Uvajanje sprememb v načinu prehranjevanja za vsakogar predstavlja svojevrsten izziv in v splošnem spremembe lažje uvedemo, če pri tem nismo sami. V vodniku so zato zbrane različne pobude – od izzivov, ki nas spodbujajo k manjši potrošnji živil živalskega izvora, do obeleževanja posebnih dni, namenjenih ozaveščanju o pravični trgovini ali problematiki zavržene hrane. Izpostavljeno je tudi, da lahko z organizacijo bolj trajnostnih družabnih srečanjih k podnebju in zdravju prijaznejšim prehranskim odločitvam spodbudimo marsikoga v naši okolici. Ker pa trajnostnega prehranskega sistema ne bo moč doseči brez sprememb na sistemski ravni, ne smemo spregledati pomena aktivnega državljanstva.

Vodnik Podnebni meni je na voljo na povezavi.

Poročilo: Zelena javnofinančna reforma

V Umanoteri smo v okviru Podnebnega ogledala 2020 pripravili Zvezek 8: Ukrep v središču – Zelena javnofinančna reforma, v katerem je predstavljen koncept zelene javnofinančne reforme in ocenjeno stanje njene priprave v Sloveniji. Z vidika blaženja podnebnih sprememb ZeJFR vključuje ukrepe, kot so odprava spodbud za fosilna goriva, davčni ukrepi in reforma porabe finančnih virov.

Na podlagi vrednotenja obstoječih ukrepov na tem področju in intervjujev z izbranimi slovenskimi javnimi uslužbenci ter drugimi deležniki so podana tudi priporočila za napredek pri uvedbi ZeJFR, vključno s kratkim povzetkom pričakovanih dejavnikov in priložnosti za izvedbo ZeJFR v Sloveniji.

Read more

Politično-zakonodajno ozadje blaženja podnebnih sprememb

Dokument Politično-zakonodajno ozadje blaženja podnebnih sprememb je nastal v okviru projekta CARE4CLIMATE.

V njem predstavljamo ključne institucije in politične procese na področju podnebnih sprememb, podnebno-energetsko politiko Evropske unije ter podnebno-energetsko politiko Slovenije.

 

 

 

 

 

Read more

Fizikalno ozadje podnebnih sprememb

Dokument Fizikalno ozadje podnebnih sprememb je nastal v okviru projekta CARE4CLIMATE. V pregledu je opisano fizikalno ozadje podnebnih sprememb in njihove posledice v globalnem naravnem in družbenem okolju; najdete pa tudi opis podnebnih sprememb, ki so se v Sloveniji že zgodile in ocene podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja. Vključen je pregled najpomembnejših virov izpustov toplogrednih plinov v Sloveniji.

 

 

 

 

Read more

Infografika: Podnebne spremembe in projekcije za Slovenijo

Infografika: Podnebne spremembe in projekcije za Slovenijo  je nastala v okviru projekta Klima za podnebje. S projektom smo želeli prispevati k vzpostavljanju podporne družbene klime za oblikovanje, sprejetje in izvajanje ambicioznih, stroškovno učinkovitih in pravičnih ukrepov za doseganje nacionalnih ciljev zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do 2020 in 2030.