Kaj tvegam z gensko spremenjenimi organizmi?

Tveganja_GSOMarjana Dermelj

Umanotera, 2005

Razvoj znanosti nam je med drugim omogočil tudi prenos dednega materiala med tistimi organizmi, ki po naravni poti ne morejo izmenjati svojih genov. Gensko spremenjene organizme (GSO) danes uporabljamo predvsem v živilski in farmacevtski industriji, v zadnjem času pa tudi v poljedelstvu. Nekateri strokovnjaki takšne posege ocenjujejo kot neškodljive za ljudi oziroma okolje. Druge skrbijo nepredvidljivi stranski učinki.

Rezultati raziskave javnega mnenja v Sloveniji kažejo, da večje poznavanje biologije in genetike, ki je v splošnem sicer slabo, ne zmanjšuje odpora do genskega spreminjanja živil. Višja izobrazba odpor celo povečuje. Ker vsi učinki gensko spremenjene hrane še niso znani, v številnih državah poskušajo vsem, ki iz različnih razlogov nočejo tvegati, zagotoviti možnost izbire. EU ima na tem področju zaenkrat najcelovitejšo zakonodajo.

Brezplačno tiskano publikacijo lahko dobite na sedežu Umanotere, na Trubarjevi 50. Glede na to, da smo nevladna organizacija, nam strošek poštnine predstavlja precejšnje breme, vas zato vljudno prosimo, da publikacijo osebno prevzamete na Trubarjevi 50 med 9. in 16. uro. Priporočamo vam predhodno najavo na telefonsko številko:  01/439-71-00  01/439-71-00 . V primeru, da niste pogosto v Ljubljani, vam lahko publikacijo pošljemo tudi po pošti in svojo željo sporočite na info@umanotera.org.

Kaj tvegam z gensko spremenjenimi organizmi? (pdf)