Marjana Dermelj
Umanotera, 2005
Razvoj znanosti nam je med drugim omogočil tudi prenos dednega materiala med tistimi organizmi, ki po naravni poti ne morejo izmenjati svojih genov. Gensko spremenjene organizme (GSO) danes uporabljamo predvsem v živilski in farmacevtski industriji, v zadnjem času pa tudi v poljedelstvu. Nekateri strokovnjaki takšne posege ocenjujejo kot neškodljive za ljudi oziroma okolje. Druge skrbijo nepredvidljivi stranski učinki.
Schweiger Thomas, Iza Kruszewska, Geert Ritse
Umanotera, 2003
This report provides an overview of the main laws of the European union pertaining to genetically modified organisms, used in food and agriculture. The fast speed of commercialisation of genetically modified seeds and food and the unforeseen consumer rejection of GM food in the EU, has resulted in continuous of existing EU laws and a plethora of proposed new legislation. Despite the dynamic nature of EU policy on GMOs, one thing is clear, the EU is moving towards more transparent and increasingly restrictive laws regulating GMOs.
Moeller David R.
Umanotera, 2002
Besedilo je nastalo v Združenih državah Amerike in je namenjeno osveščanju ameriških kmetov o tem, s kakšnimi vrstami odgovornosti se lahko v prihodnje soočajo zaradi gojenja gensko spremenjenih organizmov. Čeprav je razlaga potencialnih odgovornosti prilagojena pravnemu sistemu v ZDA, bo v pomoč tudi slovenskim kmetom, ki se bodo morda soočali s podobnimi problemi, če bomo v Sloveniji dovolili sproščanje GSO v okolje.
Kruszewska Iza
Umanotera, 2002
This report is the result of investigative research undertaken to determine the current level of commercialisation of genetically engineered crops and foods and the degree of regulatory oversight over genetic technologies in Slovenia. Its purpose is to prevent Slovenia from becoming a dumping ground for this dangerous technology and its products, many of which have been rejected by the market in the EU.
Koalicija nevladnih organizacij za Slovenijo
Umanotera, 2002
Poziv slovenskih nevladnih organizacij vladi in poslancem državnega zbora za zaščito državljanov Slovenije pred tveganji, povezanimi z uporabo gensko spremenjenih organizmov.
Kruszewska Iza
Umanotera, 2001
Poročilo je rezultat raziskave, ki je bila narejena z namenom, da se določi trenutna stopnja komercializacije gensko spremenjenih rastlin in stopnja pravnega nadzora nad genskimi tehnologijami v Sloveniji. Namen poročila je preprečiti, da bi Slovenija postala odlagališče za to nevarno tehnologijo in njene izdelke.
Zveza potrošnikov Slovenije, Umanotera, 2001
Razvoj genskega inženirstva nam je med drugim omogočil tudi prenos dednega materiala med tistimi organizmi, ki po naravni poti ne morejo izmenjati svojih genov. Organizme, ki so spremenjeni na tak način, danes uporabljamo predvsem v prehrambni in farmacevtski industriji, v zadnjem času pa tudi v poljedelstvu. Mnenja glede uporabe GSO so različna. Nekateri strokovnjaki takšne posege ocenjujejo kot neškodljive za ljudi oziroma okolje, druge pa skrbijo nepredvidljivi stranski učinki, ki jih lahko ima prenašanje genov z enega organizma na drugega. Read more
Thomas Schweiger
Umanotera, 2001
Poročilo podaja pregled glavnih zakonov EU za področje GSO, ki se uporabljajo v hrani in kmetijstvu in ki so jih pridružene članice iz SVE prenesle v domačo zakonodajo. Zavrnitev gensko spremenjene hrane s strani potrošnikov v EU povzroča stalno spreminjanje zakonov in nastanek številnih novih zakonodajnih predlogov. EU si prizadeva za preglednejše in strožje zakone na tem področju. Predstavljene so prenekatere težave novih članic z usklajevanjem lastne zakonodaje s spreminjajočo se zakonodajo EU.
