Marjana Dermelj, urednica
Umanotera, 2003
Trajnostni razvoj je sprejet kot nova razvojna paradigma, ki enakovredno vključuje gospodarsko, družbeno in okoljsko komponento. Obstaja pa velik razkorak med deklarativno opredelitvijo za trajnostni razvoj in izvajanjem zakonodaje ter ukrepov, ki tak razvoj omogočajo. To ni samo slovenski problem, ampak se z njih soočajo tudi drugje.
Marjana Dermelj, urednica
Umanotera, 2003
Sustainable development is accepted today as a new development paradigm, incorporating on equal terms the economic, social and environmental components. There is a considerable gap between the declared commitment to sustainable development and the implementation of such legislation and measures as make the above development possible. The implementation deficit is demonstrated in insufficient implementation of the adopted laws and strategic documents and in inefficient performance of the government and its bodies. This deficit can be defined also as integration deficit or poor integration of environmental issues into the sectoral policies.
Lanz Klaus, Stefan Scheuer
Umanotera, 2001
Evropski okoljski biro (EEB) je bil od samega začetka mnenja, da je ravnanje z vodami eno od pomembnejših področij njegovega delovanja. Pred leti je zato začel kampanjo za vodo, da bi spodbudil dejavnosti evropskih nevladnih organizacij in vplival na razvoj nove politike EU o vodah. Okvirna direktiva o vodah (ODV) se je vseskozi razvijala v kompromis med številnimi posameznimi interesi in najtehtnejšimi mnenji, zato je njeno besedilo zelo kompleksno in praktično nerazumljivo za širšo javnost. Prav zaradi zapletenega in nejasnega besedila ODV menijo v EEB, da je treba direktivo splošni javnosti in okoljskim nevladnim organizacijam vse Evrope predstaviti pregledno in razumljivo. Ta priročnik naj bi opravil to pomembno nalogo.
Thomas Schweiger
Umanotera, 2001
Poročilo podaja pregled glavnih zakonov EU za področje GSO, ki se uporabljajo v hrani in kmetijstvu in ki so jih pridružene članice iz SVE prenesle v domačo zakonodajo. Zavrnitev gensko spremenjene hrane s strani potrošnikov v EU povzroča stalno spreminjanje zakonov in nastanek številnih novih zakonodajnih predlogov. EU si prizadeva za preglednejše in strožje zakone na tem področju. Predstavljene so prenekatere težave novih članic z usklajevanjem lastne zakonodaje s spreminjajočo se zakonodajo EU.
Vida Ogorelec Wagner
Umanotera, 2000
Knjižica obravnava splošne tokove in razprave o oblikovanju okoljske politike EU. Podaja oceno rezultatov dosedanje okoljske politike, izkušenj in poskusov vključevanja okoljskih interesov v politiko sektorjev. Opisuje zapleteno pripravljanje horizontalnih inštrumentov vključevanja okolja in povzema aktualno razpavo o strategiji trajnostnega razvoja EU. Poskuša podati objektivno oceno z gledišča okoljevarstvenikov in predstavlja ideje, kritike in predloge organizacije, ki je še posebej dejavna na teh pogosto precej abstraktnih področjih. Iz vsebine: Okoljski akcijski programi EU, Amsterdamska pogodba, Sektorske strategije, Horizontalni inštrumenti, Strategija trajnostnega razvoja EU.
Kako resno Evropska unija obravnava trajnostni razvoj? (pdf)
Schlegelmilch Kai
Springer, 1999
Zbornik referatov z mednarodnega simpozija Zelena proračunska reforma, (Bled, april 1997) in študija za Slovenijo, rezultat Umanoterinega projekta Zelena proračunska reforma – možnosti v Srednji in Vzhodni Evropi.
Eugene Clancy, John Hontelez in ostali
Umanotera, 1998
V okviru mednarodnega projekta “Osveščanje javnosti o Evropski uniji” je izšla priročna knjižica z naslovom Evropska unija, Slovenija in trajnostni razvoj. V knjižici boste našli osnovne informacije o Evropski uniji, njeni zgodovini, politiki in procesih odločanja. Spoznali boste, kako so v zadnjih osmih letih potekale razprave in kakšne odločitve so bile sprejete pri pripravah na pogajanja z državami kandidatkami. Izvedeli boste, kakšne so zahteve Evropske unije v zvezi z zakonodajo in prakso (tako imenovani acquis communautaire ali pravni red EU) na področju okolja.
Keating Michael
Umanotera, 1995
Leta 1992 se je največje število svetovnih voditeljev v zgodovini zbralo na Konferenci ZN o okolju in razvoju v Rio de Janeiru ter podprlo prizadevanja svetovne skupnosti za uveljavljanje načel trajnostnega razvoja. Sporočilo iz Ria je, da si moramo varovanje okolja in doseganje trajnostnega razvoja deliti kot skupno svetovno odgovornost ter da so potrebne korenite spremembe, če hočemo spremeniti netrajnostne vzorce proizvodnje in potrošnje. Sprejeli so svetovni program ukrepov in ga poimenovali Agenda 21. Iz vsebine: družbene in gospodarske razsežnosti; gospodarjenjez naravnimi viri in njihovo varovanje; krepitev vloge pomembnejših skupin; sredstva za izvedbo trajnostnega razvoja; konvencije in načelne izjave. Read more
Vida Ogorelec Wagner
Umanotera, 1995
Projekt nevladnih organizacij Agenda 21 za Slovenijo je nastal kot odgovor na dejstvo, da se Slovenija v prehodnem obdobju ne približuje modelu trajnosti, temveč se od njega vse bolj oddaljuje. Čeprav predstavlja sprememba družbenega sistema izjemno priložnost za uveljavitev trajnostnega razvoja, se bojimo, da bomo to priložnost v naslednjih nekaj letih zapravili. Zaradi tega smo se odločili sprožiti javno razpravo o tem, kako doseči cilje trajnostnega razvoja v Sloveniji. Knjižica je nastala s skupnimi močmi 24 predstavnikov 19-tih slovenskih nevladnih organizacij s področja varstva okolja. Delo je potekalo v obliki dveh osrednjih in štirih regionalnih delavnic, na katerih smo določali poglavitne probleme okolja v Sloveniji in iskali odgovore na odprta vprašanja.
Al Gore
Inštitut za ekološke alternative, 1994
Al Gore je prepričan, da nas je razvoj človeške civilizacije privedel na sam rob katastrofe. Zagovarja mnenje, da lahko le korenita sprememba v našem odnosu do narave ohrani ekološki sistem našega planeta za prihodnje rodove. S pomočjo podatkov iz raziskav dokazuje, da so voda, zrak in prst že močno ogroženi.