Zelena proračunska reforma za Slovenijo: odzivanje na krizo s trajnostno vizijo

Paket reform, pogosto imenovan zelena proračunska reforma, združuje okoljske izboljšave z gospodarskimi spodbudami in priložnostmi za fiskalno konsolidacijo. Zeleno proračunsko reformo za Slovenijo predstavlja poročilo »Zelena proračunska reforma 2013: odzivanje na krizo s trajnostno vizijo«, pripravljeno v okviru projekta Plan B za Slovenijo.

Kot navaja poročilo,  je osrednji problem vzdržnosti slovenskega proračuna trenutna politika subvencij. Država posredno in neposredno subvencionira izdelke in proizvodnje, ki so okolju škodljive. Vrednost okolju  škodljivih subvencij je v letu 2011 presegla 500 milijonov evrov. Ta praksa je v nasprotju s splošno uveljavljenim načelom »onesnaževalec plača«, ki temelji na ideji, da lahko tržno gospodarstvo funkcionira in je pravično, če tako proizvajalci kot potrošniki nosijo stroške svojih dejanj. V primeru okolju škodljivih subvencij teh stroškov ne nosijo onesnaževalci, ampak širša družba.

Poročilo predlaga naslednje reforme trenutne subvencijske politike: ukinitev vračil in vseh izjem plačevanja, reformiranje plačilne sheme prevoza na delovno mesto, uvedba višje stopnje DDV na fitofarmacevtska sredstva, povečanje cene koncesij za upravljanje z državnimi gozdovi, reformo davčne politike za nakup in zasebno uporabo službenih avtomobilov, znižanje subvencij letalski industriji  in lobiranje za krepitev davka na CO2 znotraj Evropske unije. Na področju davkov poročilo med drugim predlaga povišanja pri trošarinah na energetske produkte in letni davek na uporabo vozil v cestnem prometu, zvišanje davka na izpuste CO2, nadaljnje širjenje davkov na vozila z emisijami CO2, davek na odlaganje odpadkov in obdavčitev potniškega zračnega prometa.

 

Ogledalo vladi 2010: Zeleni nevladni monitor

Rezultati projekta Ogledalo vladi 2010: Zeleni nevladni monitor, v sklopu katerega je Umanotera spremljala vključevanje civilne družbe v procese priprave vladnih gradiv, kažejo na to, da je v Sloveniji razkorak med predvolilnimi zavezami in zakonodajo na področju varstva okolja in trajnostnega razvoja ter njihovim izvajanjem precejšen. To je eno glavnih sporočil poročila »Ogledalo vladi 2010 – Zeleni nevladni monitor«, ki ga je v sodelovanju s partnerji iz mreže Plan B za Slovenijo pripravila Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj.

Ogledalo vladi 2010 dokazuje, da je neizvajanje sprejetih programov na področju varstva okolja ena največjih težav slovenske okoljevarstvene politike ter kaže nespodbudno stanje pri področjih prometa, energetike in sistemov za ravnanje z okoljem, kjer Slovenija glede na povprečje Evropske unije zaseda zelo slabo mesto. Sklepno poročilo projekta pripravljalcem aktov ne nastavlja le ogledala sedanjega stanja, ampak vsebuje tudi priporočila za boljše delovanje. Priporočila so pripravljena z namenom povečanja kulture dialoge in stopnje vključevanja javnosti v procese priprave zakonodaje, da bi se ta raven dvignila na nivo, kot ga poznajo v tujini.

 

Ogledalo vladi 2006: Praksa in značilnosti sodelovanja s civilno družbo

Rezultati projekta Ogledalo vladi 2006, v sklopu katerega je Umanotera spremljala vključevanje civilne družbe v procese priprave vladnih gradiv, kažejo na to, da pripravljalci zakonov javnost redko vključujejo v svoje procese. Tako imamo v Sloveniji zelo nizko raven demokratičnih procesov, ki jih je za večjo učinkovitost zakonodaje in povečano blaginjo družbe potrebno občutno izboljšati.

Vključevanje civilne družbe so sodelavci Umanotere skupaj s prostovoljci spremljali po vnaprej pripravljeni metodologiji od 1. 5. 2006 do 31. 12. 2006. Metodologija, ki je poleg pridobljenih rezultatov ena ključnih prednosti sedaj objavljenega poročila, je bila skrbno pripravljena v skladu s svetovnimi trendi vključevanja javnosti. Po tej metodologijo na podlagi 10 indikatorjev tudi merjeno vključevanje civilne družbe v pripravo aktov vlade v okviru vseh 15 ministrstev Vlade RS in 3 vladnih služb (Urad za narodnosti, Služba Vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj) ter na primeru 45 predlogov vladnih aktov.

Sklepno poročilo projekta Ogledalo vladi 2006 pripravljalcem aktov ne nastavlja le ogledala sedanjega stanja, ampak vsebuje tudi priporočila za boljše delovanje. Priporočila so pripravljena z namenom povečanja kulture dialoge in stopnje vključevanja javnosti v procese priprave zakonodaje, da bi se ta raven dvignila na nivo, kot ga poznajo v tujini.