• Novice
Umanotera
  • Facebook
  • X
  • LinkedIn
  • Mail
  • 30 let
  • Kdo smo
    • Vizija, poslanstvo in vrednote
    • Zaposleni in uprava
    • Partnerstva in članstva
    • Kako delujemo
    • Kje smo
    • Pogosto zastavljena vprašanja
  • Kaj delamo
    • Aktualne kampanje in projekti
    • Usposabljanja in izobraževanja
    • Pretekle aktivnosti
    • Letna poročila
    • Pogosto zastavljena vprašanja
  • Novice
  • Publikacije
    • Priporočila odločevalcem
    • Dobre prakse
    • Priročniki in vodniki
    • Brošure, letaki in infografike
    • Zbirka Umanotera poroča
    • Multimedija
    • Podnebne spremembe
    • Odpadki
    • Gensko spremenjeni organizmi
    • Publikacije v angleščini
    • Ostale publikacije
  • Galerija
  • Pridruži se
    • Kot prostovoljec
    • Kot iskalec zaposlitve
    • Kot donator
    • Kot NVO
    • Naroči se na obvestila / novičnike
  • Za medije
  • English
  • Search
  • Menu Menu

30 let delovanja

You are here: Home1 / 30 let delovanja
PreviousNext
123456

ŽE 30 LET …

  • preoblikujemo politike

  • snujemo alternativne razvojne vizije

  • prinašamo inovacije

  • usposabljamo in ozaveščamo

  • (se) povezujemo

  • Umanotera – to smo mi!

Ekipa Umanotera in njeni podporniki ter so-aktivisti.

Čeprav ima trajnostnost v Sloveniji dolgo zgodovino – njene korenine segajo v več kot dvestoletno tradicijo trajnostnega gospodarjenja z gozdovi – se je celovit koncept trajnostnega razvoja v naši družbi pospešeno razvijal in uveljavljal šele v zadnjih trideset letih, za kar si je vse od svoje ustanovitvitve prizadevala tudi Umanotera. Leta 1995 je v njeni koordinaciji skupina nevladnih organizacij pripravila prispevek k nacionalni strategiji trajnostnega razvoja: Agendo 21 za Slovenijo. Ta dokument je predstavil vizijo družbe, ki kot samouravnavajoči sistem živi v ravnovesju z naravo, ne da bi pri tem žrtvovala kakovost življenja.

Danes, 30 let pozneje, in desetletje po sprejetju Pariškega podnebnega sporazuma ter Ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov, se je pojem trajnostnega razvoja v naši družbi ne le uveljavil, temveč se je tudi poglobil in preoblikoval. Z zaskrbljenostjo spremljamo zaostrovanje podnebne in številnih drugih družbenih kriz, zato ob svetovnem dnevu okolja poudarjamo, da lahko trajnostno družbo dosežemo le z resnično pravičnim prehodom k bolj okoljsko vzdržni, solidarni in demokratični družbi, ki odpravlja temeljne vzroke za naraščajoče družbene neenakosti in vsakomur omogoča uživanje koristi zelenega prehoda. Trajnostna družba danes pomeni zagotavljanje dobrega življenja za vse – znotraj nosilne sposobnosti planeta.

Ob svetovnem dnevu okolja poudarjamo, da je za dosego teh ciljev nujna povezava različnih družbenih gibanj in prizadevanj. Pred 30 leti, ob ustanovitvi Umanotere, je v družbi prevladoval optimizem in prepričanje, da je sprememba mogoča – da bomo, če bomo sledili znanosti, usmerjali razvoj v okvirih planetarnih meja. A do tega ni prišlo. Zato danes v civilni družbi – še posebej na področju okolja – ostajamo ključen branik pred okoljskim in družbenim razkrojem. Smo glas tistih, ki se ne morejo braniti sami – narave, bodočih generacij in deprivilegiranih. Naša naloga ostaja enaka kot pred tremi desetletji: zagovarjati okoljsko vzdržnost, pravičnost in prihodnost v družbi blaginje za vse.

Umanoterina moč ni v velikosti – temveč v povezovanju, strokovnosti in neodvisnosti. Od tega ne odstopamo in naša vizija – da bo Slovenija leta 2030 zgled trajnostno usmerjene družbe – nas še vedno navdihuje.

V času od Agende 21 za Slovenijo se je svet okrog nas močno spremenil. Spremenil se je jezik, s katerim govorimo o okolju in o podnebnih spremembah, spremenili so se politični in družbeni konteksti in spremenili so se tudi načini, s katerimi si prizadevamo za pravičnejšo in bolj trajnostno prihodnost. Tudi Umanotera se je v tem času spreminjala, menjala ekipo, taktike, orodja. A nekaj je ostalo enako – naše poslanstvo zavzemati se za trajnostni razvoj. In naš ključni strateški fokus, ki je naslavljanje podnebno-biodiverzitetne krize.

Prizadevamo si za sistemske spremembe, zato izvajamo zagovorniške aktivnosti. V tem kontekstu se nam zdi ključno povezovanje. Že več kot 15 let koordiniramo mrežo NVO za trajnostni razvoj Plan B za Slovenijo. Povezujemo se v kampanjah, kot so referendum za vodo, proti JEK2, pa v iniciativi Glas ljudstva. A ne želimo zgolj opozarjati na to, kaj je narobe, pač pa si ves čas prizadevamo soustvarjati trajnostno družbo s tem, da pripravljamo alternativne razvojne vizije in v družbo lansiramo nove koncepte, kot so bili na primer ogljični odtis, pravična trgovina 3Muhe, družbeno odgovorna darila Krilca, spletna skupnost za aktivno državljanstvo Tretji člen, trajnostni dogodki Čista zmaga, podnebju prijaznejša prehrana Podnebni meni, koncept zelene pisarne itd. Umanotera je prva v Sloveniji razgalila okolju škodljive subvencije, ki jih naša država namenja sektorjem energetike, transporta in kmetijstva in z akcijo Leto brez leta opozorila na vpliv letalskih prevozov na podnebje. Da pa bi ustvarili trajnostnemu razvoju naklonjeno družbeno klimo, dognanja okoljske znanosti prevajamo v razumljiva sporočila in jasne zahteve do odločevalcev, ozaveščamo in izvajamo raznolika usposabljanja.

V 30 letih delovanja Umanotere smo izvedli več kot 170 projektov, več kot 1000 najrazličnejših dogodkov, analiz, publikacij in usposabljanj, imeli 16 članov uprave in 43 zaposlenih ter še veliko več partnerjev, sodelavcev, prostovoljcev in podpornikov, ki so skozi leta predstavljali naš nenehni veter v jadra.

Vse ključne dosežke na posameznih področjih najdete tudi na tej povezavi.

Ob 30-letnici smo:

  • lansirali razpis za male projekte “Sprožimo spremembe!”, na katerega je prispelo kar 53 prijav, od katerih smo podprli 4 projekte za podnebno in socialno boljši jutri;
  • bili nominirani za Ime tedna na Val 202, kjer so prepoznali naša dolgoletna prizadevanja;
  • bili omenjeni v več medijskih zapisih, direktorica Gaja Brecelj pa je imela tudi daljši intervju na Prvem programu Radia Slovenija,
  • praznovali naš jubilej skupaj s prijatelji, podpornicami, partnerji in so-aktivistkami.

Razpis Sprožimo spremembe!

Ob jubileju smo želeli tudi vrniti nekaj skupnosti, v kateri delujemo. Želeli smo omogočiti udejstvovanje na področju pravičnega prehoda manjšim organizacijam in kolektivom, ki jim je to zaradi nezadostne finančne podpore pogosto oteženo. S prejetimi donacijami smo prek enkratnega jubilejnega razpisa “Sprožimo spremembe!” podprli 4 projekte za okoljsko in socialno boljši jutri. Zadovoljni in ponosni smo, da smo z vašo pomočjo omogočili pozitivne spremembe na področjih:

  • vzpostavljanja trajnostne študentske prehrane prek menz študentskega društva Iskra, 
  • ohranjanja mokrišč in biodiverzitete s strani Društva za ohranjanje mokrišč Zdravci,
  • povezovanja okoljskega in delavskega boja prek prizadevanj Kulturnega društva Gmajna,
  • večanja dostopa do trajnostne mobilnosti prek zagotovitve koles posameznikom iz ranljivih skupine s strani Društva za socialno pravičnost Rabarbara.

Menze zdaj!

Prek kampanje so člani študentskega društva Iskra študentsko populacijo ozaveščali o nedostopnosti, nepravičnosti in netrajnostnosti sistema študentskih bonov. Ti se konstantno dražijo, ponudnikov študentske hrane je vse manj, kvaliteta obrokov pa pada – lokalno pridelano hrano se na bone dobi le izjemoma, ekološko pridelano sadje in zelenjava sta redkost.

Namesto problematičnega sistema študentskih bonov si pri Iskri prizadevajo za vzpostavitev sistema javnih menz, v katerih bi bi stregli sezonsko, zdravo in cenovno dostopno hrano. Člani društva pri tem ne čakajo na ukrepanje pristojnega ministrstva, ampak kar sami na fakultetah organizirajo menze, ki kažejo, kakšna bi lahko bila prehranska alternativa za študentke in študente.

V okviru razpisa smo podprli tri takšne menze, na katerih so člani društva s kuhanjem rastlinskih obrokov iz ekoloških sestavin hkrati ozaveščali o okolju in človeku prijaznejšem prehranjevanju. Menze so potekale pred Fakulteto za matematiko in fiziko UL, Fakultete za socialno delo UL in Centralno tehniško knjižnico UL, kjer sta bila študentkam in študentom brezplačno na voljo chilli sin carne in curry z bio tofujem.

V okviru projekta so člani društva organizirali dve javni razpravi o problematiki subvencionirane študentske prehrane, izvedli tri ozaveščevalne akcije po študijskih mestih (Ljubljana, Maribor in Koper) ter napisali, uredili in natisnili zloženko, nalepke in zbirko veganskih ter brezglutenskih receptov za menze (“kuharico”). 

V kuharici Recepti, postopki in nasveti za pripravo menz so zbrani recepti osmih jedi, ki jih člani društva pripravljajo na samoorganiziranih študentskih menzah. Vse jedi so veganske in brezglutenske – so torej zasnovane tako, da jih lahko jedo prav vsi. Recepti količinsko zadoščajo za približno 120 povprečnih porcij, tako da jih lahko pripravite na piknikih, prireditvah in druženjih.

PreviousNext
123456

Obnova in ohranjanje mokrišča Zdravci

Mokrišča so ključen, a prepogosto spregledan del ekosistema: zadržujejo vodo, uravnavajo mikroklimo in zagotavljajo življenjski prostor številnim rastlinskim in živalskim vrstam, obenem pa omogočajo pomemben ponor ogljika. A žal je četrtina mokrišč v Evropi za vedno izgubljenih, med drugim tudi zaradi izsuševanja za namene intenzivnega kmetovanja.

Društvo za ohranjanje mokrišč Zdravci zato opravlja pomembno nalogo z vidika prilagajanja na in blaženja podnebnih sprememb: z zamočvirjanjem prispevajo k obnovi in ohranjanju ekosistema mokrišča Zdravci ter povečujejo njegovo odpornost na sušne, poplavne in vročinske ekstreme.

V okviru razpisa smo podprli več aktivnosti društva. V spomladanski akciji so zasadili okoli 50 medovitih in plodonosnih dreves in grmovnic, ki so v času cvetenja bogata paša za čebele in druge opraševalce. S kovinsko mrežo so tudi zaščitili določena drevesa, za katera ne želijo, da bi jih obgrizel bober in ostala divjad. Poskrbeli pa so tudi za regeneracijo cvetočega mokrotnega travnika.

Pozno poleti so izvedli že sedmo obročkanje ptic Ring a raja, katerega namen je izvedeti, kam te odhajajo, ko se selijo. Tokratni dogodek je bil poln rekordov – obročkali so dve novi vrsti (pivko in prosnika) ter rekordno število drevesnih cip, cikovtov, rakarjev, vrbjih kovačkov, kratkoprstih plezavčkov ter škorcev. Dogodka se je udeležilo največ obiskovalcev do zdaj – navdušenost nad prizadevanji društva je bila očitna, saj se mu je pridružilo kar 16 novih članov.

Več o prizadevanjih in aktivnostih Društva za ohranjanje mokrišč Zdravci tudi v prispevku.

PreviousNext
123456

Vzpostavitev platforme za izobraževanje migrantskih delavcev o okoljskih delavskih študijah

Delavke in delavci so med tistimi, ki jih trenutna okoljska in socialna kriza najbolj prizadeneta, hkrati pa so lahko prav organizirano delavstvo in sindikati močan vzvod za razreševanje teh kriz.

Zato smo v okviru razpisa podprli projekt Kulturnega društva Gmajna prek katerega so člani društva podprli migrantske delavce, jih povezali s sindikalnimi organizacijami in izobraževali o povezavi med okoljsko ter socialno krizo. V ta namen so vzpostavili skupen prostor za srečevanje z migrantskimi delavci in spletno stran ter socialna omrežja Razredni broj, kjer ozaveščajo o delavskih pravicah. 

V okviru projekta so izdali več publikacij, med drugim pamflet o delovnih pogojih v Evropi, prek katerega v sodelovanju z nevladno organizacijo iz Indije opozarjajo tamkajšnje delavce na pasti agencijskega dela pri nas. Udeležili so se tudi več dogodkov glede integracije migrantskih delavcev na slovenski trg dela in opozarjali na številne kršitve, ki se ob tem pojavljajo.

Z namenom pridobivanja znanj o prepletu okoljskega in sindikalnega boja so se člani društva udeležili poletne šole Labour Transfer Summer School na Sardiniji. Z migrantskimi delavci v Sloveniji pa so izvedli razpravo, v kateri so slednji delili svojo izkušnjo glede tega, v kakšni meri in na kakšen način so podnebne spremembe vplivale na njihov odhod iz domovine.

Sindikalni in okoljski boj imata skupen problem – sistem, ki v brezmejnem zasledovanju profita izkorišča delavca in uničuje planet. Projekti, kot je ta, so ključni z vidika ozaveščanja delavstva, da pravičen zeleni prehod ne ogroža delovnih mest, ampak ustvarja nova, boljša in ne poglablja obstoječih razlik, ampak prinaša njihovo odpravo.

PreviousNext
12345

Trajnostna mobilnost za vse: obnova in podaritev koles za osebe v mobilnostni revščini

Emisije iz prometa predstavljajo glavni vir izpustov v Sloveniji, kar pomeni, da so ukrepi na področju trajnostne mobilnosti ključnega pomena za razogljičenje naše družbe. Zagotavljanje trajnostne mobilnosti pa ni zgolj tehnično, ampak v prvi vrsti socialno vprašanje, saj mora biti ta dostopna za vso populacijo.

Zato smo v okviru razpisa podprli projekt za dostopno trajnostno mobilnost Društva za socialno pravičnost Rabarbara. Prek projekta so člani društva razdelili 19 koles mladim osebam z izkušnjo migracije ter drugim socialno ogroženim, ki si tega načina trajnostnega prevoza sicer ne bi mogli privoščiti. Poleg tega so nudili brezplačne delavnice vožnje in popravil koles ter dokazali bistven pomen skupnosti in medsebojne pomoči v gradnji bolj trajnostne, pravične ter solidarne prihodnosti za vse.

Člani društva so na delavnicah poleg deljenja znanj o tem, kako uporabljati in vzdrževati kolo, poskrbeli tudi za druženje in pogostitev z doma pripravljenimi prigrizki. Udeleženci so se seznanili s tem, kako preveriti tlak v zračnicah koles, kako očistiti in podmazati verigo ter jo pravilno namestiti, o namenu prestav na kolesu in uporabi imbus ključa.

Najbolj zabavna je bila delavnica o varni vožnji, na kateri so mlajši udeleženci starejšim predali sveže pridobljeno znanje iz kolesarskega tečaja v šoli. Ker več udeležencev kolesa ni znalo voziti, so se člani društva z njimi še večkrat dobili in jim pomagali do tega, da se zdaj s kolesom dnevno vozijo v službo, šolo in po drugih opravkih.

PreviousNext
1234567

Umanotera je članica

logo
logo
logo
logo
logo
logo
logo
logo
logo
© Copyright - Umanotera.org
  • 30 let
  • Kdo smo
  • Kaj delamo
  • Novice
  • Publikacije
  • Galerija
  • Pridruži se
  • Za medije
  • English
Spletna stran uporablja piškotke za izboljšavo uporabniške izkušnje. SprejmiZavrni Več
Privacy & Cookies Policy

Privacy Overview

This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these cookies, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are as essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may have an effect on your browsing experience.
Necessary
Vedno omogočeno
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. This category only includes cookies that ensures basic functionalities and security features of the website. These cookies do not store any personal information.
SAVE & ACCEPT
Scroll to top