Archive for year: 2013

20. september 2013 – Predstavniki spletne skupnosti Tretji člen so vladi predali 5300 podpisov, kampanja se nadaljuje

Državna sekretarka v kabinetu premierke Tamara Vonta je v petek, 20. septembra, prevzela naše podpise in zagotovila, da bo naša pričakovanja prenesla vladi. S tem pa delo skupnosti Tretji člen ni končano, saj se zbiranje podpisov na spletni strani nadaljuje. Prav tako se nadaljujejo naša prizadevanja za ukinjanje škodljivih subvencij v okviru zelene proračunske reforme: da je to realna možnost za slovensko vlado, smo danes pismeno obvestili tudi Evropsko komisijo. Tej bo slovenska vlada v sredo, 25. septembra, predstavila poročilo o ukrepih za uresničevanje komisijinih priporočil o Nacionalnem reformnem programu (NRP) in Programu stabilnosti (PS), ob tem pa se zaključuje delo na pripravi rebalansa Proračuna Republike Slovenije za leto 2014 in predlog Proračuna Republike Slovenije za leto 2015.

12. avgust 2013 – V zadnjem času se slišijo pobude, da naj bi nova delovna mesta ustvarili s povečevanjem poseka lesa v državnih gozdovih. Koalicija za gozd, ki jo sestavljajo nevladne organizacije in samostojni strokovnjaki, povečevanju poseka v državnih gozdovih odločno nasprotuje. Kakovostnih novih delovnih mest ne bo zagotovilo povečanje poseka, ampak povečanje predelave lesa na višjih zahtevnostnih stopnjah z uporabo sodobnih tehnologij.

Koalicija za gozd je proti brezglavemu povečevanju poseka v državnih gozdovih, ker ta ukrep ne zagotavlja delovnih mest z dolgo življenjsko dobo in visoko dodano vrednostjo, obenem pa še dodatno obremenjuje že precej načete gozdne ekosisteme. Povečanje poseka bi služilo izključno zasebnim interesom, ustvarilo pa bi le zanemarljivo število novih delovnih mest. Koncesije za izkoriščanje državnih gozdov, ki jih je država podelila po močno prenizki ceni, se iztečejo leta 2016. Pritiski koncesionarjev, da bi v tem času izkoristili čim več lesnega državnega naravnega bogastva, so veliki, naloga pristojnega Ministrstva za kmetijstvo in okolje pa je, da zaščiti javni interes in v največji možni meri omeji to “legalno krajo” državnega premoženja.

V gozdovih, ki so v lasti države, se je posek v zadnjih treh letih močno povečeval. Maksimalni etat (letni posek, ki zagotavlja trajnostno gospodarjenje z gozdom) je v državnih gozdovih praviloma realiziran in povečevanje poseka ni upravičeno. Kljub povečevanju poseka je število delovnih mest v slovenskem gozdno-lesnem sektorju v zadnjih letih drastično upadalo, iz leta v leto pa je naraščal delež izvoza nepredelanega slovenskega lesa (34 % v letu 2011). Kljub močnemu povečanju poseka v zadnjih treh letih je Sklad kmetijskih in gozdnih zemljišč Republike Slovenije še vedno neto prejemnik iz proračuna. Ironično je, da gozd prekriva skoraj 60 % površine Slovenije, hkrati pa dejavnosti v gozdno-lesnem sektorju predstavljajo le nekaj manj kot 2 % letnega BDP.

Dr. Pohleven z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani trdi, da lahko 100 m3 posekanega in predelanega lesa zagotovi 1 delovno mesto. V Sloveniji trenutno to niti približno ne drži, saj pride eno delovno mesto na 400 m3 posekanega lesa. Slovenija ima v gozdno-lesnem sektorju ogromen potencial v mladih izobraženih kadrih (veliko je brezposelnih) in malih ter srednje velikih podjetjih, ki jih je potrebno podpreti ter zagotoviti ugodno okolje za njihov razvoj. Uporaba dobrih praks iz tujine in uvajanje novih tehnologij na področju pridobivanja in predelave lesa lahko Slovenijo popeljejo iz gospodarske krize in obenem zagotovijo trajno ogrodje za stabilno domače gospodarstvo. Dodano vrednost predelave lesa je potrebno zadržati v Sloveniji in s tem omogočiti financiranje novih razvojnih projektov ter sčasoma s pametnimi obdavčitvami pridobiti stabilne prihodke v proračun. Za način, kako naj to naredimo, se moramo ozreti le čez severno mejo. Nove tehnologije v predelavi lesa so v svetu v velikem vzponu in pomembno je, da ujamemo te trende.

Slovenski gozdno-lesni sektor je pred velikim razpotjem. Odločiti se bo potrebno med starim in novim načinom delovanja. Po našem mnenju je potrebno dati priložnost novim pristopom in tehnologijam ter ujeti val, ki se začenja v razvitejših državah. Zavedati se moramo, da z nadaljnjim povečevanjem poseka in zmanjševanjem gozdne površine ob obstoječem neučinkovitem sistemu izkoriščanja vrednosti lesa izgubljamo državno premoženje, obenem pa negativno vplivamo na ostale, neekonomske funkcije gozda. V mnogih pogledih, npr. po deležu mrtvega lesa, ki je ključen za delovanje ekosistema, naši gozdovi že sedaj ne dosegajo tujih standardov sonaravnega gospodarjenja z gozdovi.

Na osnovi navedenih argumentov Koalicija za gozd zavrača tezo, da bi s povečanjem poseka lesa lahko ustvarili nova delovna mesta. Povečevanju poseka v državnih gozdovih nasprotujejo iz strokovnih razlogov in menijo, da je v nasprotju z javnim interesom.

Koalicija za gozd:

Društvo za ohranjanje, raziskovanje in trajnostni razvoj Dinaridov – Dinaricum

Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj

Zavod Grč Vrh

Dodatne informacije:

Boris Rantaša, koordinator Koalicije za gozd: brantasa@gmail.com

1. julij 2013 – V projektu Evropska zelena pisarna (EGO – European Green Office) so partnerji iz šestih držav, med njimi Umanotera, oblikovali različna orodja za usposabljanje v podjetjih in organizacijah: spletno stran in na njej dostopne Priročnik za Zeleno pisarno, Kalkulator ekološkega odtisa, Virtualno pisarno in Kontrolni seznam za Zeleno pisarno. Vsa orodja so prevedena v slovenski jezik.

Umanotera je konec maja zaključila proces mentorstva v osmih partnerskih organizacijah Sloveniji (Aerodrom Ljubljana d.d., Nova Ljubljanska banka d.d., Zavarovalnica Triglav, d.d., Medium, d.o.o., Kemijski inštitut , BRITISH COUNCIL SLOVENIA, Razvojni center Srca Slovenije, d. o. o., Veleposlaništvo Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske). Na zaključnem dogodku procesa mentorstva so organizacije, ki so v procesu mentorstva uspele zadostiti osnovni stopnji dobre okoljske prakse v pisarniški dejavnosti po merilih EGO,  prejela certifikate Evropske zelene pisarne. Vodje zelenih pisarn partnerskih organizacij pa so bili za svoje delo nagrajeni s priznanjem za uspešno zaključeno usposabljanje.

Na dogodku sta direktorica Umantere Vida Ogorelc in direktorica Planet GV Danijela Brečko podpisali tudi pismo o nameri za partnersko sodelovanje v prihodnje glede Evropske zelene pisarne.

Projekt EGO se je začel januarja 2011, v njem pa sodeluje sedem organizacij iz šestih držav: (1) KÖVET Association of Sustainable Economies, Madžarska (koordinator); (2) Umanotera, Slovenija; (3) Groupe One, Belgija; (4) Stockholm Environmental Institute Tallinn, (5) EstonijaTIME Foundation, (6) BolgarijaEco-Trend Association, Romunija in (7) 21 Solutions, Belgija. Projekt sofinancira EU prek programa vseživljenskega učenja Leonardo da Vinci.

TISKANI IZVOD PRIROČNIKA: Za naročilo izpolnite naročilnico (za fizične osebe, za pravne osebe). Cena je 20 evrov + ddv.

14. junij 2013 – V teh dneh se zaključuje prva etapa projekta Čista zmaga – trajnostni športni dogodki, ki si je od začetka leta 2012 prizadeval za uveljavitev načel trajnostnega razvoja pri organizaciji športnih dogodkov v Sloveniji.

Umanotera je v okviru projekta med drugim pripravila nabor kriterijev za trajnostne športne dogodke, sodelovala kot zunanji svetovalec pri petih športnih dogodkih v različnih slovenskih regijah, izvedla delavnice za organizatorje in sponzorje športnih dogodkov ter pripravila Priročnik za implementacijo, poročanje in komuniciranje trajnostnih športnih dogodkov. Ob predstavitvi priročnika se je ekipa Čiste zmage ter ambasadorja trajnostnih športnih dogodkov Mitja Petkovšek in Franci Petek v Tivolskem gradu v Ljubljani na zaključni delavnici srečala s partnerji in organizatorji športnih dogodkov ter mediji.

Kot je na brifingu za medije povedala vodja projekta Čista zmaga Gaja Brecelj, so v okviru projekta delali na treh stebrih: (1) sistematičnem delu z organizatorji in drugimi deležniki športnih dogodkov v Slovenji, (2) ozaveščanju širše javnosti o pomenu trajnostnih športnih dogodkov kot mediju, ki prispeva k dolgoročnim spremembam v delovanju posameznikov in organizacij ter (3) vpetosti trajnostnih športnih dogodkov v zakonodajni okvir oz. nacionalne in lokalne politike. Brecljeva je kot pozitivno zapuščino projekta izpostavila prvi slovenski priročnik s kriteriji za organizacijo trajnostnih športnih dogodkov, ki organizatorje vodi po tri-stopenjski shemi postopnega napredovanja. Prva stopnja vključuje ukrepe, za katere je potrebna predvsem organizatorjeva pripravljenost za delovanje. Izvedba ukrepov na drugi stopnji poleg organizatorjeve dobre volje zahteva določen finančni vložek. Ukrepi na tretji stopnji poleg organizatorjeve lastne angažiranosti in finančnega vložka zahtevajo še aktivno vključevanje ostalih deležnikov športnega dogodka (sponzorjev, lokalne skupnosti, dobaviteljev, udeležencev).

Veliko odmevnost je projekt Čista zmaga dosegel marca letos, ko je bila ekipa projekta svetovalec organizacijskemu komiteju svetovnega pokala v smučarskih skokih v Planici (OK Planica). Po besedah Tomija Trbovca iz OK Planica je bila letošnja Planica v smislu trajnostnega dogodka vsekakor korak naprej, najpomembnejše spoznanje pa je bilo, da so ključni pri načrtovanju in izvedbi ljudje, predvsem prebivalci gornje-savske doline. Trbovc je še napovedal, da bo vidik trajnostnega razvoja v Planici postal stalnica in bo tudi rdeča nit kandidature in morebitne izvedbe svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju 2019.

Ambasador trajnostnih športnih dogodkov Franci Petek je ocenil, da je bil najpomembnejši uspeh letošnje planiške prireditve ta, da so ljudje začeli govori o trajnostnih temah, npr. o tem, da je možno Planico obiskati z vlakom. Dejal je, da je bilo zanj sodelovanje v projektu Čista zmaga velika čast, saj tudi sam v svojem življenju skuša čim bolj slediti načelom trajnostnega razvoja. Podobno je poudaril tudi Mitja Petkovšek, ki se je ekipi Čiste zmage kot ambasador športnih dogodkov pridružil prvi. Po njegovem mnenju pa bo v Sloveniji  potrebnega še veliko dela z organizatorji športnih dogodkov, ki naj napredujejo postopoma, korak ta korakom, da bo upoštevanje trajnostnih kriterijev postalo vsaj t.i. higienski minimum.

Ekipa Čiste zmage je tudi zaključni dogodek organizirala skladno z načeli trajnostnega razvoja. Udeležence dogodka so spodbujali, naj v Tivolski grad pridejo z javnim prevozom, kolesom ali peš. Dogodek bo iz naslova mobilnosti ogljično nevtralen, saj bo Umanotera zanj kupila ogljično izravnavo. Odpadki, ki so nastali med pripravo in izvedbo dogodka, so bili dosledno ločeni na predpisane frakcije. Hrana in hladne pijače so bili v celoti slovenskega izvora, sezonski in ekološko pridelani, kava in čaj pa sta bila iz sistema pravične trgovine. Hrana in pijača sta bili postreženi v kozarcih, posodi in s priborom za večkratno uporabo ter z manjšim priborom, ki je bil odložen med organske odpadke.

Spletna stran: www.cistazmaga.si